Slovenija v samem vrhu po prepoznavnosti bitcoina, Maribor pa je dobil prvi bitcoin bankomat v Tkalki

Peter Trček, direktor podjetja Bitnik, je na tiskovni konferenci v Mariboru sporočil: “Veseli nas, da smo prvi bitcoin bankomat v Mariboru postavili prav v Tkalki, ki se v Mariboru vzpostavlja kot skupnostni prostor alternativne in avtonomne produkcije, kot platforma povezovanja in začenjanja novih ekonomij. Prepričani smo, da bitcoin kot avtonomna in decentralizirana digitalna valuta sodi prav v tak skupnostni in povezovalni prostor.”

Podjetje Bitnik, ki je prvi enosmeren bitcoin bankomat postavilo 20. maja 2014 v Hostlu Tresor v Ljubljani, je v letu in pol po Sloveniji postavilo že 5 bitcoin bankomatov. Po podatkih Coin ATM radarja (http://coinatmradar.com/) je danes na svetu delujočih 500 BTM-jev, od tega jih je kar 9 v Sloveniji, kar Slovenijo uvršča v sam svetovni vrh po številu BTM-jev na prebivalca. Bitnik upravlja enosmerne bitcoin bankomate, ki poleg Tkalke v Mariboru in Hostla Tresor v Ljubljani, obratujejo tudi v trgovini Gizzmo v Celju, v trgovini Volton v Kopru, dvosmeren bitcoin bankomat pa obratuje v World Trade Centru v Ljubljani. Bitcoine je danes mogoče kot plačilno sredstvo uveljaviti na skoraj 80 fizičnih in spletnih lokacijah po Sloveniji. Za to, da je Slovenija v samem svetovnem vrhu po prepoznavnosti bitcoina pa je zaslužen tudi Bitstamp, ena izmed svetovno najuspešnejših bitcoin borz, ki se je navkljub hekerskemu napadu januarja 2015 in izgubi 19.000 bitcoinov v takratni protivrednosti štiri milijone evrov, uspela obdržati ter poskrbeti, da uporabniki niso utrpeli nikakršne škode. Z bitcoini lahko plačujemo tudi račune, kar omogoča plačilna platforma Cashila, ki je prvo bitcoin podjetje, registrirano kot finančna ustanova. Za svoje delovanje so pridobili bančno licenco, ki jim omogoča delovanje v vseh državah EU, v območju SEPA. V Sloveniji pa deluje še vsaj 5 drugih zagonskih podjetij, ki se ukvarjajo z bitcoini, aktivno delujoče je tudi slovensko bitcoin društvo in slovenska bitcoin fundacija, kar Slovenijo uvršča v sam svetovni vrh po prepoznavnosti bitcoina.

Bitcoin je valuta, ki jo lahko danes primerjamo z zlatom, saj je njegova količina končno omejena (leta 2140 bo narudarjenih vseh 21 milijonov bitcoinov, danes jih je narudarjenih že 15 milijonov, torej že dobrih 70% vseh bitcoinov, ki bodo kadarkoli obstajali), nemogoče ga je ponarediti (kar nam zagotavlja Bitcoin protokol na podlagi kriptografije), lahko ga delimo na manjše dele oz. enote, ima pa tudi druge intrinzične vrednosti. Zlato je bilo namreč zelo dolgo skozi zgodovino zelo primerno valutno sredstvo, a ima ta dragocena kovina težave s sodobno tehnologijo, ko veliko poslujemo preko spleta in globalno, kar pa z zlatom ni mogoče. “Bitcoin je tako lahko primeren nadomestek, saj je ta valuta vnaprej omejena v svojem številu, kar je tudi karakteristika zlata in nekaj, česar ostale današnje valute nimajo. Ob tem ga je mogoče pošiljati preko spleta komurkoli, kadarkoli in brez vmesnih členov, zanemarljivi pa so tudi stroški transakcij,” pojasnjuje direktor podjetja Bitnik.

Bitcoin pa ni zgolj plačilno sredstvo, temveč tudi protokol, ki je izredno uporabna tehnološka noviteta. To je tako imenovana veriga blokov (ali “blockchain”), v sklopu katere se vse transakcije beležijo v t.i. javni knjigovodski knjigi (“ledger”), ki je decentralizirano distribuirana in podprta, vse transakcije pa so za večno knjižene in javno dostopne. Veriga blokov ali “Blockchain” se lahko uporablja za namene podpisovanja pametnih pogodb, digitalnega glasovanja in voljenja, prav tako pa bo in igra pomembno vlogo na področju interneta stvari ali virtualne resničnosti, saj je bitcoin denar, ki ga je možno programirati – v prihodnosti pa ga bodo uporabljale tudi naprave za komuniciranje med seboj. Blockchain je v zadnjem času pritegnil ogromno pozornost investitorjev, saj je bila do novembra 2015 v bitcoin firme investirana že kar milijarda investitorskega kapitala, kar je več kot je bilo v začetku devetdesetih investirano v internet.

Avtonomnost financ za posameznika pomenijo predvsem veliko odgovornost, prav ta odgovornost pa je ključ do večje svobode. Ker je pri rokovanju z bitcoini vsa odgovornost v rokah posameznika je ob otvoritvi bitcoin bankomata v Tkalki potekalo predavanje z delavnicami na temo bitcoina, varnega ustvarjanja denarnic, preverjanja in potrjevanja transakcij ter več na temo zaščite in varnosti ob uporabi bitcoina. Direktor podjetja Bitnik Peter Trček je poudaril, da je izobraževanje na tem področju ključno, Bitniki bodo organizirali še več delavnic na to temo, prav tako so podjetjem, ki jih bitcoin kot plačilni sistem zanima, na voljo za svetovanje in dodatno izobraževanje. Pri bitcoinih je po njegovem treba biti pripravljen tudi na valutno tveganje, saj je na trgih zelo dinamičen, njegova cena pa lahko hitro raste in pada. Navkljub kratkoročni volatilnosti, pa je njegova vrednost dolgoročno gledano vztrajno v vzponu, nekatere državne valute pa so podvržene še večji volatilnosti, npr. peso v Argentini, kar v območju evra pogosto pozabljamo. Poudaril je tudi, da se v SEPA območju pogosto ne zavedamo, kakšni stroški lahko predstavljajo mednarodni bančni transferji, saj v SEPA območju to deluje precej hitro in poceni. Pozabljamo pa tudi, da je na svetu kar 2.2 milijarde prebivalstva brez dostopa do bančnih storitev (“unbanked population”), od tega največ v Afriki, Aziji, Latinski Ameriki in na Bližnjem Vzhodu.

V zvezi s to virtualno valuto se v javnosti pojavljajo tudi različne negativne zgodbe, a večino med njimi Trček zavrača. Nazadnje so po terorističnih napadih v Parizu nekateri svetovni mediji poročali o tem, da tudi Islamska država posle vodi s pomočjo bitcoinov, kar ocenjuje kot popolno neumnost in pri tem dodaja, da gre za namenoma sprožene govorice. “Bitcoin namreč na dolgi rok predstavlja močno konkurenco trenutnim valutam, zato obstaja velik interes, da se ga očrni. V bitcoin svetu namreč skoraj nihče ne služi toliko denarja, kot je v medijih pisalo, da naj bi ga Islamska država služila na ta način,” pravi poznavalec tega področja, ki zavrača tudi trditve o tem, da valuto uporabljajo kriminalni karteli. Če pogledamo vrednost vseh bitcoinov skupaj, ugotovimo, da gre za izredno majhne številke v primerjavi z zaslužki kriminalnih poslov, dodaja Trček, zato je to za kriminalne združbe drobiž. “Če hoče nekdo oprati denar, mora prodati ali kupiti veliko količino bitcoinov, s tem pa bi hkrati zelo spremenil njegovo ceno,” dodaja Trček.

O izsiljevalskem virusu TeslaCrypt, ki zašifrira datoteke in uporabniku prikaže navodila za plačilo odkupnine v bitcoinih v protivrednosti 500 USD in se je v zadnjem tednu najbolj razširil prav v Sloveniji in sosednji Italiji, pa je povedal: “Ja žal nam je, da se nekateri ljudje prvič srečajo z bitcoini na ta način. V zadnjem tednu nas je kontaktiralo kar nekaj firm, ki so potrebovale hitro pomoč, kar je z bitcoinom mogoče. Zavedati se moramo, da gre ob tem za neko osnovno razumevanje varnosti na medmrežju, kjer je jasno, da čudnih in neznanih priponk enostavno ne odpiramo, pomembne podatke in datoteke pa je vedno dobro hraniti tudi v varnih kopijah.” Razumljivo je, da bitcoin zaradi tega dobi neko črno liso, a gre za tehnologijo, za katero so očitno tudi hekerji ugotovili, da je neprimerno boljša in hitrejša valuta za spletno poslovanje kot ostale. Ob tem se moramo zavedati: “da je bitcoin tehnologija, ki pa ne more biti slaba ali dobra. Slabo ali dobro jo delamo ljudje z različnimi načini uporabe.”

Peter Trček, direktor podjetja Bitnik, pa je bil gost v aktualno informativni oddaji Tele M na Televiziji Maribor (prispevek od 33:13 minute naprej):

http://4d.rtvslo.si/arhiv/tele-m/174376366